Na Jožefovem hribu v Celju se je z božjim blagoslovom in zavzetostjo vseh, ki tukaj bivajo in delajo, v dobrih dveh desetletjih razvila pestra dejavnost, ki jo delimo na tri področja. Najstarejša je duhovno-prosvetna dejavnost, ki deluje že od leta 1997. Pripravljamo lastne programe duhovnih vaj, usposabljanja pastoralnih sodelavcev, izobraževanja odraslih, kulturnih prireditev, koncertov in tečajev.
Gostilna pri Kozolcu v Vojniku pri Celju je dobila ime po znamenitem kozolcu iz leta 1815, ki stoji na trgu v središču kraja. Že več let pri nas diši po burgerjih, v zadnjem času pa se posebej posvečamo tudi organizaciji zaključenih družb po dogovoru. Pri nas se domačnost prepleta z dobro energijo in pristnimi okusi.
Na skali nad trgom Planina pri Sevnici se bohotijo grajske ruševine. Te kažejo v jedru romanske sestavine, medtem ko je južna grajska stena gotska, vhodni del in del obzidja na severozahodni strani pa sta renesančni. Jedro gradu je tvoril mogočen palacij, ki je bil svoj čas dolg 38 metrov, širok pa 15. Poleg mogočnega obzidja, ki v spodnjem delu meri tudi poltretji meter, je bil grad na zahodni strani zavarovan z obrambnim stolpom, ki je varoval prvotni južni dostop.
Mihaelova kapela, v Novi Cerkvi, ob cerkvi Sv. Lenarta. Gotska kapela ima rekonstruirano baročno arhitekturno poslikavo šivanih robov iz konca 18. stol. Na kapeli so tudi rekonstruirana okna v prezbiteriju ter vhodna vrata v kapelo. V kapeli je imel Anton Martin Slomšek tudi nedeljsko šolo za svoje vernike.
Cerkev Sv. Florijana, Vojnik iz 15. stol.. Zunanjost; zvonik je brez talnega zidca, ima pa preprost venčni zidec. Prezbiterij opasuje gotski talni zidec ter žlebasti fabion. Notranjost; po letu 1730 je bila prizidana Nepomukova kapela ter zahodni del zakristije. Opravo je cerkev dobila v drugi polovici 18. stol.
Poglede občudovanja vseh obiskovalcev Rimskih Toplic pa prav gotovo najbolj pritegnejo sekvoje na gozdni jasi oziroma livadi, kot ji pravijo domačini. Posajene so bile leta 1879 v čast prihoda angleške princese in pruske prestolonaslednice Viktorije. Drevesa so poslali iz londonskega botaničnega vrta Kew Gardens.
Cerkev v slikoviti Rečiški dolini je zasnovana po načrtih Janeza Valentinčiča, asistenta slovitega arhitekta Jožefa Plečnika. Njegov vpliv je med drugim viden pri obliki zvonika z balkoni in kupolami, ki usmerjajo zvonjenje po dolini. Cerkev, zgrajena leta 1939, je bila leta 2000 kot prva v Sloveniji posvečena blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
Priljubljena romarska cerkvica Lurške Matere Božje, imenovana tudi kar Lurd, je bila zgrajena leta 1886. V oltar so vzidali nekaj kamnov, prinešenih iz znamenite skalne votline v francoskem Lourdesu. Cerkev ima zaradi svoje lege izjemen pogled na zdraviliške Rimske Toplice.
Ena od najstarejših cerkva laškega območja, nastala okoli leta 1500, preseneča z nanizanimi kipi svetnic. Okoli oltarja, posvečenega sv. Katarini, se vrstijo sv. Marjeta, sv. Apolonija, sv. Barbara in sv. Lucija. Stranski oltar nasproti prižnice je posvečen sv. Doroteji. Slika Poklona treh kraljev je pomembno italijansko delo iz prve polovice 17. stoletja.
V cerkvi, dograjeni leta 1738, so na ogled najstarejše orgle na Slovenskem. Orgle z letnico 1682, dobrega pol stoletja starejše od cerkve, so pred tem zvenele v cerkvi sv. Martina v Laškem. Glasbilo z izjemno zgodovino je bilo upodobljeno tudi na bankovcu države Slovenije za 200 tolarjev.
Grad nad mestom, ki je bil nekoč upravni sedež gospostva in knežje sodišče, je verjetno stal že v 11. stoletju, v pisnih listinah pa je prvič omenjen leta 1270. Dolga leta je bil v lasti slavnih Celjskih grofov, ki naj bi ga uporabljali kot lovski dvorec. Ime Tabor je dobil v času turških vpadov, ko je s svojo utrjenostjo varoval prebivalce trga. Danes v njem nahaja restavracija z vrhunsko kulinariko.
Kislingerjeva hiša je nekdanja trška kašča, ki je služila kot shramba za žito in vinska klet. V njej deluje Muzej Laško, ki s svojimi razstavami predstavlja zgodovinski razvoj mesta od pradavnine do današnjih dni. Oglejte si stalne razstave: Laško – potovanje skozi čas, Pivovarstvo in zdraviliški turizem ter Geologija okolice Laškega.
Zvonik, glavna ladja in na poseben način križno obokan strop pričajo o prvotni zasnovi cerkve, ki je začela nastajati v 12. ali 13. stoletju. Z arhitekturnim slogom »laške skupine«, prvič uporabljene pri gradnji kartuzijanske cerkve v Jurkloštru, se cerkev, ki je kasneje med drugim dobila kar 10 baročnih oltarjev, uvršča med pomembnejše romanske spomenike v Sloveniji.
Stadion v športnem parku pod Golovcem, ki od leta 2005 nosi sponzorsko ime Z’dežele, spada med najsodobnejše nogometne in tudi športne objekte v Sloveniji. Začetek gradnje stadiona v nekdanji zapuščeni Opekarniški jami sega v leto 1999, namenu pa je bil z izgradnjo glavne vzhodne tribune predan 9. septembra leta 2003, ko je bila na njem odigrana prijateljska tekma mladih reprezentanc Slovenije in Francije (0:0). Uradno odprtje stadiona je bilo tri dni kasneje, na prvenstveni tekmi med takratnim CMC Publikumom in Ljubljano (3:1), ko je Simon Sešlar tudi dosegel prvi gol na novem stadionu.
Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi Ponikva. Prvotno je bila na tej lokaciji arhivsko izpričana že romanska cerkev. Današnja, baročna, je bila zgrajena med letoma 1732 in 1758, dve leti kasneje pa je bila tudi posvečena in spada med cerkve sladkogorskega tipa. Pravokotni ladji z nadzidanim zvonikom sledi enako visok, ožji prezbiterij, ki ima na severni strani prizidano kapelo in shrambo. Cerkev obiskovalce preseneča s svojo velikostjo, saj njena celotna dolžina znaša kar 35 m in njena širina 18 m.
Sedanja cerkev Marije Snežne je gotska taborska stavba postavljena konec 15. stoletja. Postavil naj bi jo celjski grof Friderik II v zahvalo za srečno vrnitev iz ujetništva v Ferrari. Cerkev je zidana iz kamna in ni ometana, v njej pa je poleg čudovite gotske arhitekture v baročnem oltarju poznogodska podoba Marije z Jezusom, Marijin “tron” iz leta 1700, podoba Marijinega rojstva in baročne orgle. Ob cerkvi stoji tudi več mogočnih in starodavnih lip.
Cerkev sv. Florjana stoji v majhni dolinici imenovani Svetli dol (ime izhaja iz poslovenjene besede “Lichtenthal”, kot so dolino imenovali nemški delavci, ki so v bližnjih gozdovih podirali les za bližnjo glažuto). Leta 1753 jo je dal postaviti grof Gaisruck, lastnik novoceljske gospoščine, za svoje delavce iz bližnje steklarne - glažute. Posebno privlačnost cerkve pomenijo poslikave, ki kažejo življenje sv. Florijana.
Cerkev sv. Janeza Krstnika stoji na vzpetini v kraju Šentjanž nad Štorami v neposredni bližini lokalne ceste, ki vodi na Svetino. Na mestu, kjer danes stoji cerkev naj bi nekoč stala graščina Prežin, ki pa so jo v 15. stoletju porušili, tako da je ostal samo grajski stolp, ki stoji še danes kot cerkveni zvonik, ločen od cerkve. Tudi ta cerkev je prvič omenjena leta 1525, zgrajena pa je bila verjetno kakšno desetletje pred tem. Veliki oltar v cerkvi nosi podobo Janeza Krstnika.
Cerkev sv. Lovrenca stoji na robu vasi Kompole in je obdana s pokopališčem. Cerkev je zgradila fevdalna družina Saiffner v drugi polovici 14. stoletja, v pisnih virih pa je prvič omenjena leta 1525. Postavljena je na osi vzhod – zahod in ima tri dele: predzidani zvonik, pravokotno ladjo in polkrožno zaključen prezbiterij. V cerkvi je veliki oltar, ki je izdelan v neorenesančnem slogu in ima na sredini kip sv. Lovrenca, na eni strani kip sv. Pavla in na drugi kip sv. Petra. Stranki oltar krasi podoba sv. nadangela Mihaela s kipoma nadangela Gabrijela in Rafaela ob strani.
Prva omemba kraja Šentjur je povezana s cerkvijo sv. Jurija v listini iz leta 1340. Sedanjo cerkev so na lokaciji zgodnjegotske cerkve v Zgornjem trgu zgradili med letoma 1708 in 1721. Po izročilu je objekt gradil mariborski gradbenik Fuchs, a se je sprl in gradnjo zapustil. Zvonik je bil prizidan v letih 1760-63.
Šmartinsko jezero se nahaja v neposredni bližini Celja in je s svojo razgibano obalo ter zanimivo okolico privlačna izletniška točka. Nastalo je leta 1970 in meri 113 ha vodne površine. Poleg svoje prvotne funkcije zadrževalnika visoke vode sta se jezero in okolica z leti spremenila v rekreacijsko, športno in turistično območje, ki je iz leta v leto bolj priljubljeno.
Nastanek Železarskega muzeja Štore sega v novejši čas. Stalna razstava prikazuje razvoj kraja Štore in okoliških krajev od druge polovice 19.stoletja pa do danes. Poudarek je na dveh gospodarskih panogah – rudarstvu in železarstvu, ki sta to območje močno zaznamovali. Začetki železarske proizvodnje v Štorah segajo v sredo 19. stoletja, v čas, ko je mesta Maribor, Celje in Ljubljano že povezala »železna cesta« z Gradcem, Dunajem in Trstom in v čas, ko je vpliv industrijske revolucije prinesel številne tehnološke novosti in posodobitve obratov, kar je omogočilo povečanje proizvodnje železa in železnih izdelkov, premog pa je postal pomemben energetski vir.
Samopostrežna restavracija Stolpič slovi po okusnih in sveže pripravljenih obrokih, ki zadovoljijo še tako zahtevne gurmane. Vsak dan vam ponujamo pestro izbiro **domačih malic in kosil**, ki jih pripravljamo iz skrbno izbranih sestavin. Na voljo so tudi **študentska kosila**, prilagojena aktivnemu življenjskemu slogu študentov.
V lastni domači pivovarni z veseljem ustvarjamo edinstvena piva, ki zadovoljujejo okuse naših strank. Naša vizija je ponuditi nepozabne izkušnje ob kakovostnih obrokih in izvrstnih pivih in ustvariti okolje, kjer se stranke počutijo dobrodošle in kjer lahko uživajo v vrhunski kulinarični izkušnji ob spremljavi naših unikatnih piv. Nekaj zadnjih let pa svoje goste razvajamo z odličnimi doma narejenimi testeninami.