Nad statistično regijo Savinjska gradimo informacijski oblak SAVINJSKA.kupujLOKALNO.si ... PRIDRUŽITE SE NAM ....
Grad Žovnek velja za enega najstarejših gradov na Slovenskem, čeprav graditelji njegove prvotne oblike ostajajo neznani. Prvi zabeleženi lastniki, ki jih omenja literatura iz 12. stoletja, so bili člani družine Savinjski, ki so se okoli leta 1150 preimenovali v Žovneške.
Ko so bili Žovneški prvič omenjeni v pisnih virih, so poleg domačega gradu imeli v lasti še grad Ojstrico (v občini Tabor), grad Šenek nad Polzelo in Libenstein nad Preboldom. Sčasoma so Žovneški povečali svoje posesti, vpliv in vojaško moč. Leta 1333 so po odkupu druge polovice Celja prestavili svojo upravo in prebivališče v to mesto. Cesar Ludvik Bavarski je Friderika I. 16. aprila 1341 s posebno listino povzdignil v grofa, leta 1436 pa so Celjski grofje dosegli še knežji naslov.
Čeprav so se preselili v Celje, so Žovneški ohranili močno povezavo s svojim prvotnim gradom in rodovnimi simboli. Grad Žovnek je tako ostal družinski sedež, kjer so kasnejši člani rodbine Celjskih grofov pogosto prebivali. Po smrti Ulrika II., zadnjega Celjskega kneza, leta 1456 pri Beogradu, so grad in druge celjske posesti prešle v roke Habsburžanov, ki so posest upravljali preko oskrbnikov. Zadnji lastnik, ki je bival v gradu, je bil Jožef Čokl von Ruhethal, ki je leta 1816 v dolini zgradil novo graščino Žovnek in se vanjo preselil.
Po letu 1816 je grad začel propadati, ko so ga zadnji prebivalci zapustili. Danes je grad ohranjen kot ruševina, ki jo postopoma obnavljajo.
V grajski kompleks vstopimo prek mostu skozi obnovljen vhodni portal, ki je bil nekoč razdeljen na dva dela – za pešce in konjenike.
Levo od vhoda stoji najmarkantnejši del ruševin – okrogli obrambni stolp, ki je Žovneškim služil za obrambo. Stolp je dvonadstropna stavba, ki je imela osrednji del v prvem nadstropju, kjer se je nekoč nahajala grajska kapela.
Desno od vhodnega portala so vidni ostanki južnega zunanjega in notranjega obzidja.
Osrednji del gradu je nekoč predstavljal stanovanjski del oziroma palacij, ki je danes skoraj v celoti porušen. Edina preostala elementa nekdanjega palacija sta dve "špici", ki sta bili leta 2008 v celoti obnovljeni.