Rotovnikova jama

Med več kot 7000 registriranimi slovenskimi jamami je Rotovnikova jama v Skornem pri Šoštanju vsekakor nekaj posebnega. Pa ne zaradi dolžine, globine, velikih dvoran ali sijajnega kapniškega okrasja. Pri tej jami je najbolj zanimivo to, da je na slučajno odkritem vhodu zrasla stanovanjska hiša in se je treba v jamo podati, verjeli ali ne, mimo točilne mize do dvojnih vrat, ki ločijo hišo od jame. Rotovnikova jama leži 2 km od Šoštanja in samo 50 metrov od ceste Šoštanj – Mozirje.

Rotovnikova kraška jama je biser Šaleške doline, ki skriva čudovite kapniške stvaritve in tudi redek aragonitni mineral. Odkrili so jo leta 1978 pri urejanju temeljev stanovanjske hiše. Pri tem se je pokazal vhod v jamo. Posebnost predstavlja že sam vhod v jamo, saj nas pot vanjo popelje kar iz okrepčevalnice. Gospod Jurij Rotovnik je kot upokojeni rudar bil dovolj izkušen, da je v desetih letih uredil 60 m jamskih rovov za varen obisk. Podzemeljske prostore je opremil z električno razsvetljavo, iz jame odstranil tone naplavin ter s stopnicami omogočil udoben prehod skozi kamin. Aragonitna dvorana, kot največji prostor v jami, je kraška učilnica v malem, polna stalaktitov, stalagmitov, cevčic, baldahinov in stebrov. Z malo domišljije pa lahko vidimo jaslice, mater z otrokom, rudarja, leva, ribo, miško in še kaj.

Aragonitna dvorana pa premore še eno posebnost, po kateri se tudi imenuje. To je aragonitni ježek, posebna igličasta oblika kristalizacije apnenca, ki je v Sloveniji dokaj redka. Najlepše aragonitne kopuče so v Ravenski jami pri Cerknem, nastanejo pa v posebnih razmerah, ki še niso čisto pojasnjene. Verjetno botruje temu tudi višja temperatura, kar bi bilo ob bližnjih toplih vrelcih Topolšice možno.

Jama sicer res ni velika, ogleda je hitro konec, toda vtisi, naravne lepote in neverjetna iznajdljivost lastnika, nas še dolgo ne pustijo ravnodušne. Aragonitni ježki so pravo čudo narave; neverjetni, neponovljivi in unikatni.

Rotovnikova jama je za obiskovalce trenutno ZAPRTA.

Vir: ringaraja.net