Sončna ura je starodavna naprava za prikazovanje časa. Za delovanje potrebujete le sonce in jasno nebo.

Astronomsko gledano je vedno točna, ni pa nujno usklajena s prikazom časa na sodobnih urah, telefonih ipd. Na njih čas določimo enotno za celo državo, čeprav je na vzhodu Slovenije sonce v najvišji točki (zenitu) 12 minut prej kot na njenem zahodu.

Sonce se na nebu vsako uro premakne za 15 stopinj proti zahodu. Zaradi naklona zemljine osi kroženja zemlje okoli sonca potuje po različno visokih krožnih poteh: poleti je sonce v zenitu visoko, pozimi nizko nad obzorjem. Navpični kazalec bi tako ob isti uri v različnih mesecih, metal senco na tla v različnih smereh, zato je kazalec sončne ure nagnjen v smer zemljine osi.

Sončni koledar

Sončni koledar z dolžino sence kazalca prikazuje mesece. Mesec leta odčitamo opoldne, ko je sonce v zenitu.

Sončni koledar je raven betonski trak na katerem so meseci označeni s trikotniki iz pločevine. Kazalcu najbljižja in najbolj oddaljena točka koledarja označujeta doseg sence, ko je dan najkrajši oziroma najdaljši (ob solsticiju). Veliki bel polkroži trak s številčnico sončne ure prikazuje doseg sence ob pomladnem in jesenskem enakonočju, ko sta dan in noč enako dolga (ekvinokcij).

Na zahodni strani prikazovalnika sončnega koledarja so nanizani meseci v katerih se senca in noči krajšajo, na vzhodni strani pa meseci, v katerih se daljšajo.

Vir: MO Velenje