Cerkev Sv. Marije

Cerkev pod Velenjskim gradom, ki se v starih zapisih pojavlja pod imenom Naša ljuba gospa v Velenju, se v pisnih virih prvič omenja leta 1477. V osnovi je srednjeveška in je bila zgrajena hkrati z naselbino pod gradom, torej sredi 13. stoletja, kot lastniška cerkev Velenjskih gospodov ali kot podružnica škalske župnije.

V 16. stoletju, med letoma 1574 in 1600, so jo kot rezultat prizadevanj velenjskega graščaka Baltazarja Wagna za svoje bogoslužje pridobili protestanti. Ti so v cerkvi in na pokopališču okoli nje tudi pokopavali. Poleg žene predikanta, luteranskega pridigarja Ivana Dolijanskega, sta bila morda v cerkvi pokopana tudi Baltazar Wagen in njegov sin.

Pokopališče okoli cerkve je še nekaj desetletij po ponovnem katoliškem prevzemu cerkve služilo za pokope protestantskih vernikov. Grofje Sauerji, lastniki Velenjskega gradu od leta 1603, so dobili celo dovoljenje za ureditev družinske grobnice. Cerkev je v roke katolikov po dolgoletnih prizadevanjih ter hudih sporih prešla leta 1600. Na belo nedeljo (9. aprila) jo je z veliko procesijo, ki naj bi štela več kot 10 tisoč ljudi, prevzel in posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren.

Vir: MO Velenje