Kolesarska pot Celje–Žalec je odlična izbira za sproščen izlet po Savinjski dolini. Približno 27 kilometrov dolga, ravninska in nezahtevna povezava vodi ob reki Savinji ter povezuje mestni utrip Celja z zelenim značajem Žalca. Pot navduši z mirno naravo, pogledi na hmeljišča in pristnim vzdušjem kraja, ki velja za središče slovenskega hmeljarstva. V Žalcu izlet lepo zaokroži obisk Fontane piv Zeleno zlato, ene najbolj prepoznavnih turističnih točk Spodnje Savinjske doline. Idealno za družine, rekreativce in vse, ki iščejo kratko, lepo in doživeto kolesarjenje med Celjem in Žalcem.
Celje z okolico
Zgodovina petrovške romarske cerkve sega daleč nazaj. Po ljudskem izročilu naj bi prva cerkev v čast Materi Božji bila tu zgrajena že v 13. stoletju. Z gotovostjo pa smemo reči, da je troladijska gotska cerkev stala tukaj koncem 14. stoletja. Zgradili so jo celjski grofje v čast “Naši ljubi Gospe”.
Na Jožefovem hribu v Celju se je z božjim blagoslovom in zavzetostjo vseh, ki tukaj bivajo in delajo, v dobrih dveh desetletjih razvila pestra dejavnost, ki jo delimo na tri področja. Najstarejša je duhovno-prosvetna dejavnost, ki deluje že od leta 1997. Pripravljamo lastne programe duhovnih vaj, usposabljanja pastoralnih sodelavcev, izobraževanja odraslih, kulturnih prireditev, koncertov in tečajev.
Gostilna pri Kozolcu v Vojniku pri Celju je dobila ime po znamenitem kozolcu iz leta 1815, ki stoji na trgu v središču kraja. Že več let pri nas diši po burgerjih, v zadnjem času pa se posebej posvečamo tudi organizaciji zaključenih družb po dogovoru. Pri nas se domačnost prepleta z dobro energijo in pristnimi okusi.
Na skali nad trgom Planina pri Sevnici se bohotijo grajske ruševine. Te kažejo v jedru romanske sestavine, medtem ko je južna grajska stena gotska, vhodni del in del obzidja na severozahodni strani pa sta renesančni. Jedro gradu je tvoril mogočen palacij, ki je bil svoj čas dolg 38 metrov, širok pa 15. Poleg mogočnega obzidja, ki v spodnjem delu meri tudi poltretji meter, je bil grad na zahodni strani zavarovan z obrambnim stolpom, ki je varoval prvotni južni dostop.