Kolesarska pot Žalec – Prebold – Polzela – Šempeter v Savinjski dolini poteka skozi srce Spodnje Savinjske doline, znane kot dolina zelenega zlata. Gre za prijetno, večinoma ravninsko traso, ki povezuje več značilnih krajev in ponuja odlično kombinacijo rekreacije, narave in lokalnega okolja.
Ob poti prevladujejo hmeljišča, podeželske ceste in urejene kolesarske povezave, ki so del širše mreže poti v regiji. Te poti so dobro označene, povezane med seboj in primerne za rekreativne kolesarje vseh generacij.
Posebnost trase je njena raznolikost – od mirnih odsekov skozi naravo do prehodov med manjšimi kraji, kjer se prepletata kulturna dediščina in sodobno življenje. Tipične krožne ture v tem območju dosegajo okoli 25–40 km, kar potrjuje priljubljenost in dostopnost kolesarjenja v tej dolini.
Zaradi ravninskega terena, dobre povezanosti in značilne pokrajine je ta pot odlična izbira za sproščen izlet, družinsko kolesarjenje ali raziskovanje Savinjske doline na dveh kolesih.
spodnja savinjska
Zgodovina petrovške romarske cerkve sega daleč nazaj. Po ljudskem izročilu naj bi prva cerkev v čast Materi Božji bila tu zgrajena že v 13. stoletju. Z gotovostjo pa smemo reči, da je troladijska gotska cerkev stala tukaj koncem 14. stoletja. Zgradili so jo celjski grofje v čast “Naši ljubi Gospe”.
Župnijska farna cerkev Sv. Marjete je bila zgrajena nedaleč od gradu Heilenstein, v sedanjem centru Polzele in se prvič omenja leta 1255. Lastniki gradu iz rodu Heilenstein so širili svoje posesti tudi v povezavi s posestmi celjskih grofov. Prvotna cerkev je bila romanska. Leta 1263 je postala komendatorska cerkev, o čemer priča relief malteškega križa na stropu v prezbiteriju.
Cerkev leži v V delu naselja na dvignjeni terasi. Na Z strani vodijo do nje stopnice. Prvotna gotska cerkev je bila sezidana 1465-1480. Njene dele so uporabili pri predelavi cerkve ob koncu 17.stoletja. V 19. st. so cerkev prezidali in jo na novo opremili. 1857 so cerkvi prizidali zvonik.Zvonik je oglejskega tipa, vendar pokrit s kamnito čebulasto-piramidasto streho. Veliki oltar sv. Mohorja in Fortunata, izdelan iz marmorja in inkrustiran, posnema baročne stebrne oltarje.