- Trg mladosti 6, 3320 Velenje
- 040 419 842
- info@kupujlokalno.si
Cerkve - Vredno Ogleda
Interaktivni tematski zemljevid Vredno ogleda je namenjen pohodnikom, izletnikom in vsem, ki radi odkrivajo nove kotičke Savinjske regije.
Na enem mestu vam omogoča pregled lokalnih zanimivosti, naravnih znamenitosti in kulturne dediščine. Tako lahko hitro najdete idejo za izlet, načrtujete postanek ali odkrijete nekaj novega v svoji bližini.
Zemljevid pokriva območje statistične regije Savinjska in predstavlja vstopne točke do izbranih lokacij, ki jih lahko enostavno raziskujete glede na svoj interes in trenutno lokacijo.
Naj bo to kratek sprehod, nedeljski izlet ali aktivno raziskovanje – Vredno ogleda vas vodi do doživetij, ki jih ne smete spregledati.
Pojasnilo ikon v info-box zavihku
Odpri vsebino v oblaku (če obstaja). Če vsebine v oblaku ni, klik prikaže povečano sliko info-box zavihka.
Odpri lokacijo na Google Zemljevidu in prikaži točko, ki jo opisuje info-box.
Obišči zunanjo spletno stran, povezano s točko ali vsebino info-boxa.
Cerkev Sv. Marjete
Župnijska farna cerkev Sv. Marjete je bila zgrajena nedaleč od gradu Heilenstein, v sedanjem centru Polzele in se prvič omenja leta 1255. Lastniki gradu iz rodu Heilenstein so širili svoje posesti tudi v povezavi s posestmi celjskih grofov. Prvotna cerkev je bila romanska. Leta 1263 je postala komendatorska cerkev, o čemer priča relief malteškega križa na stropu v prezbiteriju.
Cerkev Device Marije v Kokarjah
Kraj in kapela se prvič omenjata leta 1340. Pozneje se kraj imenuje kar Pri kapeli in šele leta 1460 se pojavi ime Kokarje. Cerkev je od vsega začetka romarska. Prvi veliki shod je omenjen leta 1460, ko je opat Kašpar sredi zime pripeljal procesijo iz Gornjega Grada in bil uslišan. Tisto leto je bila namreč zelo huda zima, zaradi mraza je poginjala živina in umirali so ljudje. Kmalu po shodu se je otoplilo. V spomin na to je še danes shod vsake postne kvatre v Kokarjah.
Župnijska cerkev sv. Jožefa
Na Jožefovem hribu v Celju se je z božjim blagoslovom in zavzetostjo vseh, ki tukaj bivajo in delajo, v dobrih dveh desetletjih razvila pestra dejavnost, ki jo delimo na tri področja. Najstarejša je duhovno-prosvetna dejavnost, ki deluje že od leta 1997. Pripravljamo lastne programe duhovnih vaj, usposabljanja pastoralnih sodelavcev, izobraževanja odraslih, kulturnih prireditev, koncertov in tečajev.
Mihaelova kapela
Mihaelova kapela, v Novi Cerkvi, ob cerkvi Sv. Lenarta. Gotska kapela ima rekonstruirano baročno arhitekturno poslikavo šivanih robov iz konca 18. stol. Na kapeli so tudi rekonstruirana okna v prezbiteriju ter vhodna vrata v kapelo. V kapeli je imel Anton Martin Slomšek tudi nedeljsko šolo za svoje vernike.
Podružnična cerkev sv. Florijana
Cerkev Sv. Florijana, Vojnik iz 15. stol.. Zunanjost; zvonik je brez talnega zidca, ima pa preprost venčni zidec. Prezbiterij opasuje gotski talni zidec ter žlebasti fabion. Notranjost; po letu 1730 je bila prizidana Nepomukova kapela ter zahodni del zakristije. Opravo je cerkev dobila v drugi polovici 18. stol.
Cerkev sv. Jošta v Rovtu pod Menino
Cerkev je prvič omenjena v gornjegrajskem urbarju leta 1426. Gotska cerkev, postavljena v prvi polovici 15. stoletja, ima skoraj v celoti ohranjeno prvotno podobo. Takrat so pozidali zvonik, ravno krito ladjo in križnorebrasto obokan prezbiterij. Ladjo so v drugi polovici 15. stoletja zvezdasto obokali. Od starejše oprave je ostal gotski krilni oltarček iz okoli leta 1380 s prizori iz legende o sv. Otiliji. Reliefa sv. Doroteje in sv. Ane Samotretje na prižnici sta iz začetka 16. stoletja.
Cerkev blaženega Antona Martina Slomška
Cerkev v slikoviti Rečiški dolini je zasnovana po načrtih Janeza Valentinčiča, asistenta slovitega arhitekta Jožefa Plečnika. Njegov vpliv je med drugim viden pri obliki zvonika z balkoni in kupolami, ki usmerjajo zvonjenje po dolini. Cerkev, zgrajena leta 1939, je bila leta 2000 kot prva v Sloveniji posvečena blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
Cerkev Lurške mater Božje
Priljubljena romarska cerkvica Lurške Matere Božje, imenovana tudi kar Lurd, je bila zgrajena leta 1886. V oltar so vzidali nekaj kamnov, prinešenih iz znamenite skalne votline v francoskem Lourdesu. Cerkev ima zaradi svoje lege izjemen pogled na zdraviliške Rimske Toplice.
Cerkev sv. Katarine
Ena od najstarejših cerkva laškega območja, nastala okoli leta 1500, preseneča z nanizanimi kipi svetnic. Okoli oltarja, posvečenega sv. Katarini, se vrstijo sv. Marjeta, sv. Apolonija, sv. Barbara in sv. Lucija. Stranski oltar nasproti prižnice je posvečen sv. Doroteji. Slika Poklona treh kraljev je pomembno italijansko delo iz prve polovice 17. stoletja.
Cerkev sv. Krištofa
V cerkvi, dograjeni leta 1738, so na ogled najstarejše orgle na Slovenskem. Orgle z letnico 1682, dobrega pol stoletja starejše od cerkve, so pred tem zvenele v cerkvi sv. Martina v Laškem. Glasbilo z izjemno zgodovino je bilo upodobljeno tudi na bankovcu države Slovenije za 200 tolarjev.
Cerkev sv. Mavricija
Cerkev, sezidana leta 1277 kot samostanska cerkev Jurkloštrske kartuzije, je bila prvi primer arhitekturnega sloga laške skupine. Zanj je značilen križnorebrasti obok kvadratnih presekov cerkvene ladje. Posebnost cerkve je tudi edinstveni gotski kamniti zvonik na lesenem ostrešju.
Nadžupnijska cerkev sv. Martina
Zvonik, glavna ladja in na poseben način križno obokan strop pričajo o prvotni zasnovi cerkve, ki je začela nastajati v 12. ali 13. stoletju. Z arhitekturnim slogom »laške skupine«, prvič uporabljene pri gradnji kartuzijanske cerkve v Jurkloštru, se cerkev, ki je kasneje med drugim dobila kar 10 baročnih oltarjev, uvršča med pomembnejše romanske spomenike v Sloveniji.
Cerkev sv. Elizabete na Ljubnem
Župnijska cerkev sv. Elizabete je gotska stavba, ki pa je v požaru 1798 izgubila svoje gotske značilnosti; ostali so le zunanji gotski oporniki in nekaj fresk na zunanjih stenah, katere je restavrator Viktor Povše v letih 2000 in 2001 s skrbnim odstranjevanjem beležev, z utrjevanjem ter s preciznimi in minimalnimi retušami zelo uspešno rešil.
Cerkev sv. Frančiška Ksaverija in Zakladnica mašnih plaščev
V romarski cerkvi ima izreden pomen radmirska zakladnica, v kateri so se zbirala darila iz avstrijskega, poljskega, francoskega in neapeljskega dvora. Od ohranjenih zlatarskih dragocenosti sta posebno kvalitetna zlati kelih s pateno, delo pariškega mojstra R.J.Augusta (1760), in z dragimi kamni okrašena moštranca, delo dunajskega zlatarja J.J.Wurtha
Župnijska cerkev sv. Jurija v Mozirju
Najbolj opazna stavba mozirskega trga je cerkev sv. Jurija. Prvič je omenjena leta 1241, vendar se domneva, da je cerkev tam stala že v 12. stoletju. Žiga Laykauf domneva v svoji Kroniki trga Mozirje (Nova doba 1926), da je kapela sv. Jurija stala že v času prvega pokristjanjevanja. Kapela svetega Jurija v Mozirju je bila prvič omenjena v listini grofa Wilhelma von Heunburga...
Župnija sv. Kancijana na Rečici ob Savinji
Župnija Rečica ob Savinji, katere zavetnik je sv. Kancijan, po obsegu obsega občino Rečica ob Savinji, obsega pa tudi območje občine Nazarje na področju Kraš, Pustega polja, Potoka in Kokarij, vse do Črete. Župnijska cerkev je sv. Kancijan na Rečici ob Savinji, podružnične cerkve pa so sv. Janez Krstnik na polju, v Šentjanžu, sv. Katarina na Gorici in Devica Marija v Kokarjah. Na področju župnije živi okoli 3000 ljudi, večina katoličanov, od leta 2021 pa je župnijski upravitelj Aleksander Koren...
Cerkev sv. Antona
Cerkev sv. Antona, imenovana tudi cerkev svetega Antona Puščavnika, se nahaja v naselju Skorno pri Šoštanju. Zgrajena je bila v 16. stoletju in je znana po svojem preprostem, a značilnem arhitekturnem slogu. Notranjost cerkve odraža bogato zgodovino, saj je bila skozi stoletja večkrat prenovljena. V preteklosti je bila pomembno versko in kulturno središče za okoliške prebivalce...
Gornjegrajska katedrala - cerkev Sv. Mohorja in Fortunata
Katedrala sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu je mogočna baročna katedrala v središču Gornjega Grada, znana po bogato okrašeni notranjosti in zgodovinskem pomenu – obiščite jo ter doživite eno najlepših sakralnih znamenitosti severne Slovenije.
Frančiškanski samostan Nazarje
Frančiškanski samostan Nazarje je rimskokatoliški samostan frančiškanov v župniji Nazarje. Nahaja se na griču Gradišče ob cerkvi Marijinega oznanjenja. Na griču je sprva stala kapela Matere Božje, ki jo je dal v letih 1624-28 zgraditi ljubljanski škof Tomaž Hren. Z leti jo je obiskovalo vse več romarjev, ki so potrebovali oskrbo. Zato je Hrenov naslednik, ljubljanski škof Rinaldo Scarlicchio, kapelo leta 1632 izročil frančiškanom. Ti so ob kapeli postavili samostan in sedanjo cerkev...
Župnijska cerkev sv. Mihaela
Župnijska cerkev sv. Mihaela v Šoštanju je modernega dizajna, ki združuje staro in novo. Zgrajena je bila med letoma 1973 in 1990, ko je bila posvečena. Stoji na območju, kjer je bila prej cerkev sv. Mihaela v Družmirju, porušena zaradi ugrezanja tal nad velenjskim premogovnikom. Novi objekt, zasnovan s strani arhitekta Adija Miklavca, temelji na železobetonski konstrukciji in vključuje moderno arhitekturo s skrbno izbranimi elementi, kot so barviti vitraži, delo umetnika Jožeta Zela, ki predstavljajo svetopisemske prizore...
Cerkev sv. Janeza Krstnika
V Podsredi se vikariat omenja v 15. stoletju, leta 1765 je postala župnija. Stara cerkev sv. Janeza Krstnika je pogorela, ostal je samo rebrasto obokani prezbiterij, ki so ga spremenili v mrtvašnico in ga uporabljali do leta 1871. V 19. stoletju so zgradili novo cerkev. Notranjost je poznobaročna, krasijo jo freske Tomaža Fantonija iz let 1877–78. Veliki oltar je podobarski izdelek iz leta 1865. Nad oltarjem visi slika, delo znamenitega Franca Mihaela Straussa iz 18. stoletja in prikazuje krst v Jordanu. Stranska oltarja sta tabernakeljstega tipa iz 19. stoletja.
Cerkev sv. Roka
Cerkev sv. Roka je bila grajena postopoma, vendar za leto njenega nastanka štejemo 1646. Legenda pravi, da sta leta 1645 dva domačina prinesla kugo iz Ptuja v Šmarje, katera je kratkem času pomorila več kot dvesto ljudi. In da bi se rešili te nadloge so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je na priprošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal njihove molitve ter kugo pregnal iz dežele.
Marijina cerkev na Sladki Gori
Sladkogorski vinorodni griči obkrožajo biser, romarsko Marijino cerkev, ki so jo naši predniki poimenovali Sv. Marija – čudodelna Mati božja in sv. Marjeta Antiohijska. Nastala je na mestu prvotne cerkve sv. Marjete. Sladkogorski griči so po letu 1738 postali spremljevalci v trumah zbirajočih se množic.
Župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi
Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi Ponikva. Prvotno je bila na tej lokaciji arhivsko izpričana že romanska cerkev. Današnja, baročna, je bila zgrajena med letoma 1732 in 1758, dve leti kasneje pa je bila tudi posvečena in spada med cerkve sladkogorskega tipa. Pravokotni ladji z nadzidanim zvonikom sledi enako visok, ožji prezbiterij, ki ima na severni strani prizidano kapelo in shrambo. Cerkev obiskovalce preseneča s svojo velikostjo, saj njena celotna dolžina znaša kar 35 m in njena širina 18 m.
Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Podragi
Cerkev leži v V delu naselja na dvignjeni terasi. Na Z strani vodijo do nje stopnice. Prvotna gotska cerkev je bila sezidana 1465-1480. Njene dele so uporabili pri predelavi cerkve ob koncu 17.stoletja. V 19. st. so cerkev prezidali in jo na novo opremili. 1857 so cerkvi prizidali zvonik.Zvonik je oglejskega tipa, vendar pokrit s kamnito čebulasto-piramidasto streho. Veliki oltar sv. Mohorja in Fortunata, izdelan iz marmorja in inkrustiran, posnema baročne stebrne oltarje.
Cerkev Marije Snežne
Sedanja cerkev Marije Snežne je gotska taborska stavba postavljena konec 15. stoletja. Postavil naj bi jo celjski grof Friderik II v zahvalo za srečno vrnitev iz ujetništva v Ferrari. Cerkev je zidana iz kamna in ni ometana, v njej pa je poleg čudovite gotske arhitekture v baročnem oltarju poznogodska podoba Marije z Jezusom, Marijin “tron” iz leta 1700, podoba Marijinega rojstva in baročne orgle. Ob cerkvi stoji tudi več mogočnih in starodavnih lip.
Cerkev sv. Florijana
Cerkev sv. Florjana stoji v majhni dolinici imenovani Svetli dol (ime izhaja iz poslovenjene besede “Lichtenthal”, kot so dolino imenovali nemški delavci, ki so v bližnjih gozdovih podirali les za bližnjo glažuto). Leta 1753 jo je dal postaviti grof Gaisruck, lastnik novoceljske gospoščine, za svoje delavce iz bližnje steklarne - glažute. Posebno privlačnost cerkve pomenijo poslikave, ki kažejo življenje sv. Florijana.
Cerkev sv. Janeza Krstnika
Cerkev sv. Janeza Krstnika stoji na vzpetini v kraju Šentjanž nad Štorami v neposredni bližini lokalne ceste, ki vodi na Svetino. Na mestu, kjer danes stoji cerkev naj bi nekoč stala graščina Prežin, ki pa so jo v 15. stoletju porušili, tako da je ostal samo grajski stolp, ki stoji še danes kot cerkveni zvonik, ločen od cerkve. Tudi ta cerkev je prvič omenjena leta 1525, zgrajena pa je bila verjetno kakšno desetletje pred tem. Veliki oltar v cerkvi nosi podobo Janeza Krstnika.
Cerkev sv. Lovrenca
Cerkev sv. Lovrenca stoji na robu vasi Kompole in je obdana s pokopališčem. Cerkev je zgradila fevdalna družina Saiffner v drugi polovici 14. stoletja, v pisnih virih pa je prvič omenjena leta 1525. Postavljena je na osi vzhod – zahod in ima tri dele: predzidani zvonik, pravokotno ladjo in polkrožno zaključen prezbiterij. V cerkvi je veliki oltar, ki je izdelan v neorenesančnem slogu in ima na sredini kip sv. Lovrenca, na eni strani kip sv. Pavla in na drugi kip sv. Petra. Stranki oltar krasi podoba sv. nadangela Mihaela s kipoma nadangela Gabrijela in Rafaela ob strani.
CERKEV SVETEGA JANEZA KRSTNIKA
Cerkev sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu se prvič omenja že leta 1347. Prvotno ni imela zvonika, dobila ga je šele v 15. stoletju. Takrat so zakrili veliko fresko sv. Krištofa z božjim detetom, od katere sta danes vidni še obe glavi. Sredi 19. stoletja so cerkev skoraj v celoti na novo pozidali. V stolpu cerkve sta vzidana rimski nagrobnik in žrtvenik sončnemu bogu Mitri, ki so ga častili rimski vojaki.
Župnijska cerkev sv. Jurija
Prva omemba kraja Šentjur je povezana s cerkvijo sv. Jurija v listini iz leta 1340. Sedanjo cerkev so na lokaciji zgodnjegotske cerkve v Zgornjem trgu zgradili med letoma 1708 in 1721. Po izročilu je objekt gradil mariborski gradbenik Fuchs, a se je sprl in gradnjo zapustil. Zvonik je bil prizidan v letih 1760-63.
Samostan sester klaris v Nazarjah
Ob cerkvi Marijinega oznanjenja in frančiškanskem samostanu stoji samostan drugega Frančiškovega reda, reda ubogih sester svete Klare, sester klaris. V njem trenutno živi štirinajst sester. Ustanoviteljica reda sester klaris je sv. Klara Asiška, ki je živela v letih 1193-1253. Cesar Jožef II. je z odlokom leta 1782 razpustil vse samostane klaris. V Nazarje so se sestre klarise po skoraj dvestoletni odsotnosti vrnile leta 1978 in so v letu 2003 praznovale 25-letnico vrnitve.
Podružna cerkev sv. Andreja
Podružna cerkev sv. Andreja stoji na južnem pobočju Rudnice. Iz Olimja je do nje le deset minut hoda. Cerkev je iz 15. stoletja, poznogotska. Že prvi pogled nanjo daje vtis, da je nekaj posebnega, predvsem zaradi zvonika, ki je v tem okolju edini te vrste. Pročelje cerkve z gotskim portalom, rozeto in baročnim okencem se namreč zaključi z majhnim odprtim mediteranskim zvonikom in je najvzhodnejši primer tega tipa zvonika pri nas. V zvoniku sta dva zvona, ki zvonita trikrat na dan »angel gospodov«.
Svete gore
Z vrha 527 m visokega hriba, imenovanega Svete gore, seže pogled daleč v Hrvaško Zagorje, mimo Donačke gore in Boča vse do Pohorja. Bolj kot pogled z vrha pa buri domišljijo vseh obiskovalcev greben, po katerem se zvrsti navzdol pet svetišč: Lurška kapela, kapela sv. Sebastijana in sv. Fabijana, Marijina cerkev, posvečena Marijinemu rojstvu, ter kapeli sv. Jurija in sv. Martina.
Minoritski Samostan Olimije
Majhna vasica Olimje leži v zavetju gore Rudnice, v območju Kozjanskega parka. Veličino ji daje prelep dvorec, nekdaj last grofov Attems sedaj občine Podčetrtek, ki je danes spremenjen v prepoznaven samostan, kjer prebivajo manjši bratje sv. Frančiška - minoriti. Ob njem stoji veličastna cerkev Marijinega Vnebovzetja, ena najlepših baročnih umetnin v naši domovini.
Cerkev Sv. Miklavža na Vimperku
Cerkev se prvič omenja v štrasburškem vizitacijskem protokolu iz leta 1545, vendar je po času nastanka starejša in sega verjetno v drugo polovico 14. stoletja. Barokizacijo je doživela v času komendatorja barona Gloyacha. Leta 1728 je cerkev namesto gotskega lesenega stropa dobila sedanji svod, v naslednjih desetletjih pa so ji prizidali zakristijo in zvonik.
Cerkev Sv. Martina
Cerkev leži na majhni vzpetini na robu Velenja, ki je bila omenjena že sredi 13. stoletja. Njeno današnje jedro je še srednjeveško ali vsaj renesančno, novi del cerkve izvira iz leta 1874. Stavba je dragocena predvsem zaradi svoje historične tradicije in dominantne lege, ki jo v prostoru posebej odlikuje...
Cerkev Sv. Marije
Cerkev pod Velenjskim gradom, ki se v starih zapisih pojavlja pod imenom Naša ljuba gospa v Velenju, se v pisnih virih prvič omenja leta 1477. V osnovi je srednjeveška in je bila zgrajena hkrati z naselbino pod gradom, torej sredi 13. stoletja, kot lastniška cerkev Velenjskih gospodov ali kot podružnica škalske župnije...
