Drevesna hiška - Mestni gozd Celje (krožna pot iz Celja)

V marcu leta 2006 so člani KD Anton Aškerc Rimske Toplice na ostalinah rojstne hiše pesnika uredili okolico in postavili spominsko obeležje v obliki črke A.

Zgodovina petrovške romarske cerkve sega daleč nazaj. Po ljudskem izročilu naj bi prva cerkev v čast Materi Božji bila tu zgrajena že v 13. stoletju. Z gotovostjo pa smemo reči, da je troladijska gotska cerkev stala tukaj koncem 14. stoletja. Zgradili so jo celjski grofje v čast “Naši ljubi Gospe”.

Največji srednjeveški grad v Sloveniji je bil sedež mogočnih grofov Celjskih.

Divji kostanji, zvok reke in druženje starih znancev v naravi so glavni magnet Mestnega parka Celje, nekoč znanega kot Savinjski travnik.

Cerkev sv. Maksimilijana, ki stoji nasproti avtobusne postaje, je posvečena legendarnemu celeianskemu rojaku škofu Maksimilijanu, ki bi naj leta 283 na tem mestu umrl nasilne smrti.

S pogledom na pomanjšano Celje se na zeleni planjavi na jugu Celjske kotline srečata udobje in pristna narava. Celjska koča je hrib in letovišče, do katerega se lahko povzpnete peš, s kolesom ali avtomobilom.

Cerkev in kapucinski samostan sta bila zgrajena na željo in z miloščino vernikov. Temeljni kamen so položili 25. oktobra 1609.Cerkev je posvetil ljubljanski škofTomaž Hren sv. Ceciliji 14. novembra 1615. Samostan je bil povečan leta 1910, leta 1911 pa so cerkvi dozidali kapele.

Baročni dvorec iz 18. stoletja stoji v velikem parku med Žalcem in Petrovčami.

Na Jožefovem hribu v Celju se je z božjim blagoslovom in zavzetostjo vseh, ki tukaj bivajo in delajo, v dobrih dveh desetletjih razvila pestra dejavnost, ki jo delimo na tri področja. Najstarejša je duhovno-prosvetna dejavnost, ki deluje že od leta 1997. Pripravljamo lastne programe duhovnih vaj, usposabljanja pastoralnih sodelavcev, izobraževanja odraslih, kulturnih prireditev, koncertov in tečajev.

Gostilna pri Kozolcu v Vojniku pri Celju je dobila ime po znamenitem kozolcu iz leta 1815, ki stoji na trgu v središču kraja. Že več let pri nas diši po burgerjih, v zadnjem času pa se posebej posvečamo tudi organizaciji zaključenih družb po dogovoru. Pri nas se domačnost prepleta z dobro energijo in pristnimi okusi.

Z reprezentativnimi razstavnimi prostori v Knežjem dvorcu je namenjena večjim, študijsko zasnovanim, tematskim in preglednim razstavam domačih ter tujih avtorjev polpretekle in sodobne likovne umetnosti.

Na skali nad trgom Planina pri Sevnici se bohotijo grajske ruševine. Te kažejo v jedru romanske sestavine, medtem ko je južna grajska stena gotska, vhodni del in del obzidja na severozahodni strani pa sta renesančni. Jedro gradu je tvoril mogočen palacij, ki je bil svoj čas dolg 38 metrov, širok pa 15. Poleg mogočnega obzidja, ki v spodnjem delu meri tudi poltretji meter, je bil grad na zahodni strani zavarovan z obrambnim stolpom, ki je varoval prvotni južni dostop.