Kolesarska pot Žalec – Vransko poteka skozi slikovito Spodnjo Savinjsko dolino, znano kot dolina zelenega zlata. Gre za prijetno in večinoma ravninsko traso, ki povezuje urejene kraje, hmeljišča in naravno okolje ob reki Savinji, kar ustvarja idealno kolesarsko kuliso.
Regija je ena najbolj razvitih za rekreativno kolesarjenje v Sloveniji, z dobro povezano mrežo poti in lokalnih cest. Del trase sovpada s priljubljenimi kolesarskimi krogi doline, kjer razdalje pogosto presegajo 50 km, kar potrjuje njeno priljubljenost med rekreativci.
Posebnost poti je sproščena vožnja skozi odprto pokrajino, mimo vasi in naravnih znamenitosti, z lepimi razgledi na okoliško gričevje. Kombinacija ravnine in urejenih povezav omogoča varno in prijetno izkušnjo za vse generacije.
Zaradi dostopnosti, narave in značilne savinjske pokrajine je pot Žalec – Vransko odlična izbira za sproščen izlet, družinsko kolesarjenje ali aktivno raziskovanje Savinjske doline.
spodnja savinjska
Zgodovina petrovške romarske cerkve sega daleč nazaj. Po ljudskem izročilu naj bi prva cerkev v čast Materi Božji bila tu zgrajena že v 13. stoletju. Z gotovostjo pa smemo reči, da je troladijska gotska cerkev stala tukaj koncem 14. stoletja. Zgradili so jo celjski grofje v čast “Naši ljubi Gospe”.
Župnijska farna cerkev Sv. Marjete je bila zgrajena nedaleč od gradu Heilenstein, v sedanjem centru Polzele in se prvič omenja leta 1255. Lastniki gradu iz rodu Heilenstein so širili svoje posesti tudi v povezavi s posestmi celjskih grofov. Prvotna cerkev je bila romanska. Leta 1263 je postala komendatorska cerkev, o čemer priča relief malteškega križa na stropu v prezbiteriju.
Cerkev leži v V delu naselja na dvignjeni terasi. Na Z strani vodijo do nje stopnice. Prvotna gotska cerkev je bila sezidana 1465-1480. Njene dele so uporabili pri predelavi cerkve ob koncu 17.stoletja. V 19. st. so cerkev prezidali in jo na novo opremili. 1857 so cerkvi prizidali zvonik.Zvonik je oglejskega tipa, vendar pokrit s kamnito čebulasto-piramidasto streho. Veliki oltar sv. Mohorja in Fortunata, izdelan iz marmorja in inkrustiran, posnema baročne stebrne oltarje.