- Trg mladosti 6, 3320 Velenje
- 040 419 842
- info@kupujlokalno.si
Vredno Ogleda
Zemljevid "Vredno ogleda" je prvi tematski zemljevid informacijskega oblaka Savinjska.KupujLokalno.si in predstavlja vstopne točke, kjer se nahajajo informacije o lokalnih znamenitostih. Zavedamo se, da je teh znamenitosti veliko, zato je ta zemljevid le začetek poglavja, v katerem želimo tvorit logičen sklop informacij neke lokacije tudi po interesnih skupinah, ki jih bodo združevale teme na tematskih zemljevidih. Želimo, da se nam pridružijo institucije in lokalne skupnosti ter posamezniki, ki o prikazanih točkah vedo več. Tako bodo podatki in informacije na teh zemljevidih verodostojni in točni ter preverjeni v nekem časovnem obdobju.
Grad šalek
Grad Šalek Grad Šalek se nahaja na strmem griču nad poravnavo šaleškega naselja in po katerem je poimenovana tudi celotna Šaleška dolina, blizu občine Velenje. Opuščen je bil v 18. stoletju. Stolp, ki stoji še danes, je najstarejši del gradu in ima trikotni tloris, ki je edinstvena funkcija v Sloveniji in Evropi...
Kolekcijskem sadovnjaku Kozjanskega parka
v kolekcijskem sadovnjaku Kozjanskega parka si lahko ogledate drevesnico, visokodebelni travniški sadovnjak in Čerčkovo domačijo, kjer je zasajenih več kot 100 tradicionalnih sort jablan in hrušk. Matični kolekcijski sadovnjak se razprostira se na 2,3 ha in je obdelovan po načelih ekološkega kmetovanja. Vsako drevo v sklopu sadovnjaka je označeno z imenom sorte (oboje v Braillovi pisavi).V sadovnjaku so bivališča za koristne organizme – hoteli za žuželke, gnezdilnice in krmilnice za ptice, izvajajo pa tudi različna proučevanja favne in flore, delavnice, praktični prikazi, naravoslovni in projektni dnevi.
Cerkev Sv. Marjete
Župnijska farna cerkev Sv. Marjete je bila zgrajena nedaleč od gradu Heilenstein, v sedanjem centru Polzele in se prvič omenja leta 1255. Lastniki gradu iz rodu Heilenstein so širili svoje posesti tudi v povezavi s posestmi celjskih grofov. Prvotna cerkev je bila romanska. Leta 1263 je postala komendatorska cerkev, o čemer priča relief malteškega križa na stropu v prezbiteriju.
Cerkev Device Marije v Kokarjah
Kraj in kapela se prvič omenjata leta 1340. Pozneje se kraj imenuje kar Pri kapeli in šele leta 1460 se pojavi ime Kokarje. Cerkev je od vsega začetka romarska. Prvi veliki shod je omenjen leta 1460, ko je opat Kašpar sredi zime pripeljal procesijo iz Gornjega Grada in bil uslišan. Tisto leto je bila namreč zelo huda zima, zaradi mraza je poginjala živina in umirali so ljudje. Kmalu po shodu se je otoplilo. V spomin na to je še danes shod vsake postne kvatre v Kokarjah.
SRAMOTILNI STEBER – PRANGER NA REČICI
Pranger je okoli dva metra visok kamnit steber z značilno kapo, ki je prvotno stal na kamnitem podstavku. V steber je pritrjen železen obroček, na katerega so privezali kaznjenca. Najpogosteje se je to dogajalo ob nedeljah ali na kakšen praznik, ko se je zbralo veliko ljudi, ki so obsojence zasramovali, zbadali in zganjali norčije na njihov račun
Župnijska cerkev sv. Jožefa
Na Jožefovem hribu v Celju se je z božjim blagoslovom in zavzetostjo vseh, ki tukaj bivajo in delajo, v dobrih dveh desetletjih razvila pestra dejavnost, ki jo delimo na tri področja. Najstarejša je duhovno-prosvetna dejavnost, ki deluje že od leta 1997. Pripravljamo lastne programe duhovnih vaj, usposabljanja pastoralnih sodelavcev, izobraževanja odraslih, kulturnih prireditev, koncertov in tečajev.
Grad Podčetrtek
Danes si lahko ogledate na novo prenovljeni grad Podčetrtek, ki z izjemno obnovo in sodobnimi dodatki ponuja nepozabno doživetje za vse obiskovalce. Skozi skrbno obnovljene starodavne kamnite zidove in veličastne stolpe, se lahko sprehodite po Grajski poti in občutite utrip preteklosti, ki se prepleta s sodobnostjo.
Graščina Novi Klošter
Samostan je dal v Založah pozidati celjski grof Friderik II in ga je leta 1453 podaril menihom dominikancem. Konec 18. stoletja ga je razpustil cesar Jožef II. Dvakrat so ga opustošili Turki, kasneje je bil prezidan v graščino, okolica pa preurejena v park, kamor so posadili različna drevesa
46.31196708922144, 15.285146934515282
Mihaelova kapela, v Novi Cerkvi, ob cerkvi Sv. Lenarta. Gotska kapela ima rekonstruirano baročno arhitekturno poslikavo šivanih robov iz konca 18. stol. Na kapeli so tudi rekonstruirana okna v prezbiteriju ter vhodna vrata v kapelo. V kapeli je imel Anton Martin Slomšek tudi nedeljsko šolo za svoje vernike.
Podružnična cerkev sv. Florijana
Cerkev Sv. Florijana, Vojnik iz 15. stol.. Zunanjost; zvonik je brez talnega zidca, ima pa preprost venčni zidec. Prezbiterij opasuje gotski talni zidec ter žlebasti fabion. Notranjost; po letu 1730 je bila prizidana Nepomukova kapela ter zahodni del zakristije. Opravo je cerkev dobila v drugi polovici 18. stol.
Bio park Nivo
Bio park Nivo je prijeten in lepo urejen park s številnimi energijskimi točkami, ki naše telo napolnijo z energijo. Na počutje blagodejno vpliva že posedanje po skalah in sprehod po energijski poti, ki je speljana tako, da lahko obidemo posamezno točko ali se sprehodimo iz enega v drugi del parka po bližnjicah.
Kovaški muzej
Oglejte si kovačnico in kovaški muzej in odkrite bogato zgodovino in tradicionale metode kovaštva. Demonstrirali vam bodo kovaške postopke, kateri se izvajajo na originalnih še delujočih orodjih in stojih katere so uporabljali že nekoč. Imate tudi prav posebno možnost kovanja in dela z orodjem pod vodstvom izkušenega kovača. Možen bo tudi nakup spominka.
Park Rimskih term
Poglede občudovanja vseh obiskovalcev Rimskih Toplic pa prav gotovo najbolj pritegnejo sekvoje na gozdni jasi oziroma livadi, kot ji pravijo domačini. Posajene so bile leta 1879 v čast prihoda angleške princese in pruske prestolonaslednice Viktorije. Drevesa so poslali iz londonskega botaničnega vrta Kew Gardens.
Cerkev sv. Jošta v Rovtu pod Menino
Cerkev je prvič omenjena v gornjegrajskem urbarju leta 1426. Gotska cerkev, postavljena v prvi polovici 15. stoletja, ima skoraj v celoti ohranjeno prvotno podobo. Takrat so pozidali zvonik, ravno krito ladjo in križnorebrasto obokan prezbiterij. Ladjo so v drugi polovici 15. stoletja zvezdasto obokali. Od starejše oprave je ostal gotski krilni oltarček iz okoli leta 1380 s prizori iz legende o sv. Otiliji. Reliefa sv. Doroteje in sv. Ane Samotretje na prižnici sta iz začetka 16. stoletja.
Kraški izvir Davjek
Kraški izvir Davjek je v osamelem krasu Kozjanskega parka. Za kraške izvire je značilno veliko nihanje pretoka in občasna kalnost ob visokih vodah. V premeru meri 1m in se nadaljuje v potok, kjer je nato še en manjši izvir, ki se uporablja tudi za pitje. Potok se izliva v reko Sotlo. Sama kotanja je dolga okoli 10 m in široka 8 m. Izvir je nastal na stiku med pobočjem in okoliško ravnico in sicer na kontaktu med propustnim apnencem in nepropustnim laporjem. Davjek je čudovit primer votline in kraškega izvira, ki je primeren tudi za piknik, sprehode v okolici in manjše zabave
Cerkev blaženega Antona Martina Slomška
Cerkev v slikoviti Rečiški dolini je zasnovana po načrtih Janeza Valentinčiča, asistenta slovitega arhitekta Jožefa Plečnika. Njegov vpliv je med drugim viden pri obliki zvonika z balkoni in kupolami, ki usmerjajo zvonjenje po dolini. Cerkev, zgrajena leta 1939, je bila leta 2000 kot prva v Sloveniji posvečena blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
Cerkev Lurške mater Božje
Priljubljena romarska cerkvica Lurške Matere Božje, imenovana tudi kar Lurd, je bila zgrajena leta 1886. V oltar so vzidali nekaj kamnov, prinešenih iz znamenite skalne votline v francoskem Lourdesu. Cerkev ima zaradi svoje lege izjemen pogled na zdraviliške Rimske Toplice.
Cerkev sv. Katarine
Ena od najstarejših cerkva laškega območja, nastala okoli leta 1500, preseneča z nanizanimi kipi svetnic. Okoli oltarja, posvečenega sv. Katarini, se vrstijo sv. Marjeta, sv. Apolonija, sv. Barbara in sv. Lucija. Stranski oltar nasproti prižnice je posvečen sv. Doroteji. Slika Poklona treh kraljev je pomembno italijansko delo iz prve polovice 17. stoletja.
Cerkev sv. Krištofa
V cerkvi, dograjeni leta 1738, so na ogled najstarejše orgle na Slovenskem. Orgle z letnico 1682, dobrega pol stoletja starejše od cerkve, so pred tem zvenele v cerkvi sv. Martina v Laškem. Glasbilo z izjemno zgodovino je bilo upodobljeno tudi na bankovcu države Slovenije za 200 tolarjev.
Cerkev sv. Mavricija
Cerkev, sezidana leta 1277 kot samostanska cerkev Jurkloštrske kartuzije, je bila prvi primer arhitekturnega sloga laške skupine. Zanj je značilen križnorebrasti obok kvadratnih presekov cerkvene ladje. Posebnost cerkve je tudi edinstveni gotski kamniti zvonik na lesenem ostrešju.
Grad Tabor
Grad nad mestom, ki je bil nekoč upravni sedež gospostva in knežje sodišče, je verjetno stal že v 11. stoletju, v pisnih listinah pa je prvič omenjen leta 1270. Dolga leta je bil v lasti slavnih Celjskih grofov, ki naj bi ga uporabljali kot lovski dvorec. Ime Tabor je dobil v času turških vpadov, ko je s svojo utrjenostjo varoval prebivalce trga. Danes v njem nahaja restavracija z vrhunsko kulinariko.
Kislingerjeva hiša in Muzej
Kislingerjeva hiša je nekdanja trška kašča, ki je služila kot shramba za žito in vinska klet. V njej deluje Muzej Laško, ki s svojimi razstavami predstavlja zgodovinski razvoj mesta od pradavnine do današnjih dni. Oglejte si stalne razstave: Laško – potovanje skozi čas, Pivovarstvo in zdraviliški turizem ter Geologija okolice Laškega.
Nadžupnijska cerkev sv. Martina
Zvonik, glavna ladja in na poseben način križno obokan strop pričajo o prvotni zasnovi cerkve, ki je začela nastajati v 12. ali 13. stoletju. Z arhitekturnim slogom »laške skupine«, prvič uporabljene pri gradnji kartuzijanske cerkve v Jurkloštru, se cerkev, ki je kasneje med drugim dobila kar 10 baročnih oltarjev, uvršča med pomembnejše romanske spomenike v Sloveniji.
Levstikov mlin
Levstikov mlin oz. današnja stanovanjska hiša z mlinom je bila pozidana sredi 19. stoletja vzporedno s strugo reke Bistrice. V levem delu je bilo stanovanje, v desnem pa mlin, ki obsega le en prostor. V njem sta urejena dva mlinska mehanizma za belo in zmesno moko, pogon v mlinu je na spodnjo vodo. V virih se mlin prvikrat omenja v listini iz leta 1801. Ogledate si lahko mlinsko stavbo, v kateri stojita dva mlinska mehanizma in prikaz mletja žita ter delovanja celotnega mlina.
Lurška jama
Lurška jama leži 250m od cerkve sv. Marije v Zagorju pri Lesičnem. Pod 19m visokim spodmolom iz peščenjaka je urejen manjši oltar, kjer je tudi izvir zdravilne vode. Ko obiskovalec pride na njen kraj, se mu odpre veličasten pogled na naravne lepote, izvir pa mu ponuja požirek sveže hladne vode.
Interaktivna Flosarska zbirka
Interaktivna flosarska zbirka je zasnovana tako, da obiskovalci sami raziskujejo tematiko in se svobodno gibajo po prostoru – vodič pove le nekaj osnovnih iztočnic o splavarstvu na Ljubnem. Medtem pa je zbirka cvetnonedeljskih butaric postavljena kot klasična razstava, po kateri vodi vodič. Vstopnica za obisk velja za obe dve zbirki, ki se nahajata v mansardnih prostorih Zadružnega doma.
Cerkev sv. Elizabete na Ljubnem
Župnijska cerkev sv. Elizabete je gotska stavba, ki pa je v požaru 1798 izgubila svoje gotske značilnosti; ostali so le zunanji gotski oporniki in nekaj fresk na zunanjih stenah, katere je restavrator Viktor Povše v letih 2000 in 2001 s skrbnim odstranjevanjem beležev, z utrjevanjem ter s preciznimi in minimalnimi retušami zelo uspešno rešil.
Cerkev sv. Frančiška Ksaverija in Zakladnica mašnih plaščev
V romarski cerkvi ima izreden pomen radmirska zakladnica, v kateri so se zbirala darila iz avstrijskega, poljskega, francoskega in neapeljskega dvora. Od ohranjenih zlatarskih dragocenosti sta posebno kvalitetna zlati kelih s pateno, delo pariškega mojstra R.J.Augusta (1760), in z dragimi kamni okrašena moštranca, delo dunajskega zlatarja J.J.Wurtha
Bohačeva lipa
Bohačeva lipa, kot jo imenujemo domačini, je v seznamu naravnih vrednot lokalnega pomena imenovana kot Turnškova lipa. Nahaja se v osrednjem trgu na Rečici ob Savinji, ob starodavni Bohačevi domačiji, katere lastniki nosijo Priimek Turnšek. Pod to lipo so se v preteklosti odvijale trške zgodbe, izmenjevale novice, hladili tržani… Pod njeno krošnjo še danes poteka osrednja rečiška prireditev Večer pod trško lipo.
Gornjegrajska katedrala - cerkev Sv. Mohorja in Fortunata
Katedrala sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu je mogočna baročna katedrala v središču Gornjega Grada, znana po bogato okrašeni notranjosti in zgodovinskem pomenu – obiščite jo ter doživite eno najlepših sakralnih znamenitosti severne Slovenije.
Frančiškanski samostan Nazarje
Frančiškanski samostan Nazarje je rimskokatoliški samostan frančiškanov v župniji Nazarje. Nahaja se na griču Gradišče ob cerkvi Marijinega oznanjenja. Na griču je sprva stala kapela Matere Božje, ki jo je dal v letih 1624-28 zgraditi ljubljanski škof Tomaž Hren. Z leti jo je obiskovalo vse več romarjev, ki so potrebovali oskrbo. Zato je Hrenov naslednik, ljubljanski škof Rinaldo Scarlicchio, kapelo leta 1632 izročil frančiškanom. Ti so ob kapeli postavili samostan in sedanjo cerkev...
Muzej Vrbovec - muzej gozdarstva in lesarstva
V Nazarjah, ob sotočju Savinje in Drete, stoji več kot 750 let star grad Vrbovec z Muzejem gozdarstva in lesarstva, ki prikazuje življenje, pozabljene običaje in delo nekdanjih gozdarjev in lesarjev. Savinjska dolina ima bogate zelene gozdove in prepoznano tradicijo upravljanja z lesom. Solčavska tisa spada med najstarejša drevesa v Sloveniji, Macesen na Klemenči jami pa je najdebelejši macesen pri nas. Znanja, povezana z lesom, domačini ohranjajo še danes...
Župnijska cerkev sv. Mihaela
Župnijska cerkev sv. Mihaela v Šoštanju je modernega dizajna, ki združuje staro in novo. Zgrajena je bila med letoma 1973 in 1990, ko je bila posvečena. Stoji na območju, kjer je bila prej cerkev sv. Mihaela v Družmirju, porušena zaradi ugrezanja tal nad velenjskim premogovnikom. Novi objekt, zasnovan s strani arhitekta Adija Miklavca, temelji na železobetonski konstrukciji in vključuje moderno arhitekturo s skrbno izbranimi elementi, kot so barviti vitraži, delo umetnika Jožeta Zela, ki predstavljajo svetopisemske prizore...
Grad Vrbovec v Nazarjah
Grad Vrbovec stoji na sotočju reke Drete in Savinje v Nazarjah. V listinah ga najdemo z nemškim imenom Altenburg, slovensko ime Vrbovec pa je star slovenski izraz, ki pomeni "v vrbovju", ki je poraščalo bregove reke Drete. Prvotni grad, pozidan na skalni kopi sredi kompleksa, je nastal vsaj v prvi polovici 12. stoletja, današnjo obliko pa naj bi dobil okoli leta 1480. Med lastniki gradu se omenjajo oglejski patriarh, Vovbržani, grofje Celjski in Habsburžani, dokler ga leta 1615 ne kupi ljubljanska škofija in obdrži v svoji režiji vse do druge svetovne vojne...
Cerkev sv. Antona
Cerkev sv. Antona, imenovana tudi cerkev svetega Antona Puščavnika, se nahaja v naselju Skorno pri Šoštanju. Zgrajena je bila v 16. stoletju in je znana po svojem preprostem, a značilnem arhitekturnem slogu. Notranjost cerkve odraža bogato zgodovino, saj je bila skozi stoletja večkrat prenovljena. V preteklosti je bila pomembno versko in kulturno središče za okoliške prebivalce...
Župnijska cerkev sv. Jurija v Mozirju
Najbolj opazna stavba mozirskega trga je cerkev sv. Jurija. Prvič je omenjena leta 1241, vendar se domneva, da je cerkev tam stala že v 12. stoletju. Žiga Laykauf domneva v svoji Kroniki trga Mozirje (Nova doba 1926), da je kapela sv. Jurija stala že v času prvega pokristjanjevanja. Kapela svetega Jurija v Mozirju je bila prvič omenjena v listini grofa Wilhelma von Heunburga...
Župnija sv. Kancijana na Rečici ob Savinji
Župnija Rečica ob Savinji, katere zavetnik je sv. Kancijan, po obsegu obsega občino Rečica ob Savinji, obsega pa tudi območje občine Nazarje na področju Kraš, Pustega polja, Potoka in Kokarij, vse do Črete. Župnijska cerkev je sv. Kancijan na Rečici ob Savinji, podružnične cerkve pa so sv. Janez Krstnik na polju, v Šentjanžu, sv. Katarina na Gorici in Devica Marija v Kokarjah. Na področju župnije živi okoli 3000 ljudi, večina katoličanov, od leta 2021 pa je župnijski upravitelj Aleksander Koren...
Bayerjeva vila
Carl Josef Bayer, pomemben avstrijski kemik in izumitelj, je v našem kraju pustil pomemben pečat, ko je v Rečici ob Paki kupil obsežno zemljišče in tam zgradil veličastno vilo, kjer je z družino prebival do svoje smrti leta 1904. Bayer je leta 1887 patentiral osnovni postopek za pridobivanje aluminija, pet let kasneje pa je dokončno patentiral celoten Bayerjev postopek, ki še danes ostaja ključni industrijski proces za pridobivanje glinice, osnovne surovine za aluminij...
Muzej na prostem Rogatec
Muzej na prostem Rogatec, ki se nahaja ob vznožju Donačke gore v avtentični štajerski krajini, ohranja ljudsko stavbno dediščino in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli v Obsotelju od konca 19. do sredine 20. stoletja. Njegovo jedro sestavljajo izvirni objekti in rekonstrukcije obrtniških in gospodarskih stavb.
Muzej starih traktorjev
Edinstvena zbirka več kot dvajset starodobnikov, ki jih je lastnik Ernest Obermayer zbral iz različnih delov Slovenije in Avstrije ter jih obnovil do te mere, da so vsi v voznem stanju. Del zbirke je Mercedes-Benz iz leta 1952 z lesenim podvozjem pod kovinskim karoserijo, na katerega je še posebej ponosen.
Cerkev sv. Janeza Krstnika
V Podsredi se vikariat omenja v 15. stoletju, leta 1765 je postala župnija. Stara cerkev sv. Janeza Krstnika je pogorela, ostal je samo rebrasto obokani prezbiterij, ki so ga spremenili v mrtvašnico in ga uporabljali do leta 1871. V 19. stoletju so zgradili novo cerkev. Notranjost je poznobaročna, krasijo jo freske Tomaža Fantonija iz let 1877–78. Veliki oltar je podobarski izdelek iz leta 1865. Nad oltarjem visi slika, delo znamenitega Franca Mihaela Straussa iz 18. stoletja in prikazuje krst v Jordanu. Stranska oltarja sta tabernakeljstega tipa iz 19. stoletja.
Grad Kozje
Kraj je omenjen že leta 1016 kot Traskendorf , ko je rimski cesar Henrik II. podaril grofu Viljemu Breže-Selškemu naselje Kozje s 30 kraljevskimi kmetijami, leta 1130 pa je Trachendorf kot dediščine Heme Breže-Selške že v posesti krške škofije. Leta 1197 nastopi prvi kozjanski vitez Oton – Otto de Trachenberch v spremstvu krškega škofa Ekharda.
Kalvarija
Pasijonske poti, kakršna je tudi šmarska Kalvarija, so začele nastajati med protireformacijo in katoliško obnovo, v 18. stoletju pa so bile izredno popularna pobožnost vseh slojev prebivalstva, saj so privabljale tudi do petkrat več ljudi kot romarski kraji z daljšo tradicijo. Kalvarije so bile sestavljene iz poljubnega števila postaj, podobno raznovrstna je bila njihova vsebina: prizori Jezusovega trpljenja so se pogosto prepletali s prizori iz njegovega otroštva ali iz Marijinega življenja.
Cerkev sv. Roka
Cerkev sv. Roka je bila grajena postopoma, vendar za leto njenega nastanka štejemo 1646. Legenda pravi, da sta leta 1645 dva domačina prinesla kugo iz Ptuja v Šmarje, katera je kratkem času pomorila več kot dvesto ljudi. In da bi se rešili te nadloge so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je na priprošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal njihove molitve ter kugo pregnal iz dežele.
Marijina cerkev na Sladki Gori
Sladkogorski vinorodni griči obkrožajo biser, romarsko Marijino cerkev, ki so jo naši predniki poimenovali Sv. Marija – čudodelna Mati božja in sv. Marjeta Antiohijska. Nastala je na mestu prvotne cerkve sv. Marjete. Sladkogorski griči so po letu 1738 postali spremljevalci v trumah zbirajočih se množic.
Jelšingrad
Leta 1424 se je dvorec prvič posredno omenil kot Erlach, leta 1480 pa se v urbarjih gospostev Lemberg pojavi ime Jelsche – Jelše. Vendar pa je dvorec v zapisih prvič zanesljivo omenjen šele leta 1666, ko je Žiga Gaisruck dobil v zakup dvorec Jelše. Gaisrucki so bili lastniki Jelš vse do leta 1799, nato pa je dvorec in gospoščino kupil Anton Nagy.
Stadion Zdežele
Stadion v športnem parku pod Golovcem, ki od leta 2005 nosi sponzorsko ime Z’dežele, spada med najsodobnejše nogometne in tudi športne objekte v Sloveniji. Začetek gradnje stadiona v nekdanji zapuščeni Opekarniški jami sega v leto 1999, namenu pa je bil z izgradnjo glavne vzhodne tribune predan 9. septembra leta 2003, ko je bila na njem odigrana prijateljska tekma mladih reprezentanc Slovenije in Francije (0:0). Uradno odprtje stadiona je bilo tri dni kasneje, na prvenstveni tekmi med takratnim CMC Publikumom in Ljubljano (3:1), ko je Simon Sešlar tudi dosegel prvi gol na novem stadionu.
Župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi
Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi Ponikva. Prvotno je bila na tej lokaciji arhivsko izpričana že romanska cerkev. Današnja, baročna, je bila zgrajena med letoma 1732 in 1758, dve leti kasneje pa je bila tudi posvečena in spada med cerkve sladkogorskega tipa. Pravokotni ladji z nadzidanim zvonikom sledi enako visok, ožji prezbiterij, ki ima na severni strani prizidano kapelo in shrambo. Cerkev obiskovalce preseneča s svojo velikostjo, saj njena celotna dolžina znaša kar 35 m in njena širina 18 m.
Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Podragi
Cerkev leži v V delu naselja na dvignjeni terasi. Na Z strani vodijo do nje stopnice. Prvotna gotska cerkev je bila sezidana 1465-1480. Njene dele so uporabili pri predelavi cerkve ob koncu 17.stoletja. V 19. st. so cerkev prezidali in jo na novo opremili. 1857 so cerkvi prizidali zvonik.Zvonik je oglejskega tipa, vendar pokrit s kamnito čebulasto-piramidasto streho. Veliki oltar sv. Mohorja in Fortunata, izdelan iz marmorja in inkrustiran, posnema baročne stebrne oltarje.
Špančeva zidanica
Špančeva zidanica z izjemno hrastovo prešo iz leta 1791 je ena najstarejših in najbolje ohranjenih zidanic v Sloveniji. Špančeva zidanica iz leta 1818 je kotiček, kjer se čas ustavi. Do vrhkletne delno zidane vinske kleti s stanovanjem, pod katero uspevajo stoletne trte, vodi nostalgičen kolovoz. Špančeva zidanica je pravi kulturni in etnološki dragulj v dediščini slovenskega vinogradništva...
Cerkev Marije Snežne
Sedanja cerkev Marije Snežne je gotska taborska stavba postavljena konec 15. stoletja. Postavil naj bi jo celjski grof Friderik II v zahvalo za srečno vrnitev iz ujetništva v Ferrari. Cerkev je zidana iz kamna in ni ometana, v njej pa je poleg čudovite gotske arhitekture v baročnem oltarju poznogodska podoba Marije z Jezusom, Marijin “tron” iz leta 1700, podoba Marijinega rojstva in baročne orgle. Ob cerkvi stoji tudi več mogočnih in starodavnih lip.
Cerkev sv. Florijana
Cerkev sv. Florjana stoji v majhni dolinici imenovani Svetli dol (ime izhaja iz poslovenjene besede “Lichtenthal”, kot so dolino imenovali nemški delavci, ki so v bližnjih gozdovih podirali les za bližnjo glažuto). Leta 1753 jo je dal postaviti grof Gaisruck, lastnik novoceljske gospoščine, za svoje delavce iz bližnje steklarne - glažute. Posebno privlačnost cerkve pomenijo poslikave, ki kažejo življenje sv. Florijana.
Cerkev sv. Janeza Krstnika
Cerkev sv. Janeza Krstnika stoji na vzpetini v kraju Šentjanž nad Štorami v neposredni bližini lokalne ceste, ki vodi na Svetino. Na mestu, kjer danes stoji cerkev naj bi nekoč stala graščina Prežin, ki pa so jo v 15. stoletju porušili, tako da je ostal samo grajski stolp, ki stoji še danes kot cerkveni zvonik, ločen od cerkve. Tudi ta cerkev je prvič omenjena leta 1525, zgrajena pa je bila verjetno kakšno desetletje pred tem. Veliki oltar v cerkvi nosi podobo Janeza Krstnika.
Cerkev sv. Lovrenca
Cerkev sv. Lovrenca stoji na robu vasi Kompole in je obdana s pokopališčem. Cerkev je zgradila fevdalna družina Saiffner v drugi polovici 14. stoletja, v pisnih virih pa je prvič omenjena leta 1525. Postavljena je na osi vzhod – zahod in ima tri dele: predzidani zvonik, pravokotno ladjo in polkrožno zaključen prezbiterij. V cerkvi je veliki oltar, ki je izdelan v neorenesančnem slogu in ima na sredini kip sv. Lovrenca, na eni strani kip sv. Pavla in na drugi kip sv. Petra. Stranki oltar krasi podoba sv. nadangela Mihaela s kipoma nadangela Gabrijela in Rafaela ob strani.
Rojstna hiša Blaža Arniča
Blaž Arnič je bil rojen 31. januarja 1901 na kmetiji Zalesnik v Strmcu nad Lučami v Zgornje Savinjski dolini, kjer je obkrožen z naravo med gorskimi vršaci in mogočnimi gozdovi preživel tudi svojo rosno mladost. Kot naravno zelo nadarjen je že zelo mlad priložnostno tudi muziciral.
CERKEV SVETEGA JANEZA KRSTNIKA
Cerkev sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu se prvič omenja že leta 1347. Prvotno ni imela zvonika, dobila ga je šele v 15. stoletju. Takrat so zakrili veliko fresko sv. Krištofa z božjim detetom, od katere sta danes vidni še obe glavi. Sredi 19. stoletja so cerkev skoraj v celoti na novo pozidali. V stolpu cerkve sta vzidana rimski nagrobnik in žrtvenik sončnemu bogu Mitri, ki so ga častili rimski vojaki.
Župnijska cerkev sv. Jurija
Prva omemba kraja Šentjur je povezana s cerkvijo sv. Jurija v listini iz leta 1340. Sedanjo cerkev so na lokaciji zgodnjegotske cerkve v Zgornjem trgu zgradili med letoma 1708 in 1721. Po izročilu je objekt gradil mariborski gradbenik Fuchs, a se je sprl in gradnjo zapustil. Zvonik je bil prizidan v letih 1760-63.
Samostan sester klaris v Nazarjah
Ob cerkvi Marijinega oznanjenja in frančiškanskem samostanu stoji samostan drugega Frančiškovega reda, reda ubogih sester svete Klare, sester klaris. V njem trenutno živi štirinajst sester. Ustanoviteljica reda sester klaris je sv. Klara Asiška, ki je živela v letih 1193-1253. Cesar Jožef II. je z odlokom leta 1782 razpustil vse samostane klaris. V Nazarje so se sestre klarise po skoraj dvestoletni odsotnosti vrnile leta 1978 in so v letu 2003 praznovale 25-letnico vrnitve.
Šmartinsko jezero
Šmartinsko jezero se nahaja v neposredni bližini Celja in je s svojo razgibano obalo ter zanimivo okolico privlačna izletniška točka. Nastalo je leta 1970 in meri 113 ha vodne površine. Poleg svoje prvotne funkcije zadrževalnika visoke vode sta se jezero in okolica z leti spremenila v rekreacijsko, športno in turistično območje, ki je iz leta v leto bolj priljubljeno.
Soteska Bistrice
Soteska, ki se vije med Trebčami in Zagajem, je dolga približno 3km in slovi kot ena najbolj ohranjenih rečnih sotesk v vzhodni Sloveniji. Pred več kot 200 milijoni let je reka tu zarezala svojo strugo, ki jo še danes objemajo strma, gozdnata in skalna pobočja. Med Rebrijo in Tisovcem je tako tesna, da je skoraj neprehodna. Soteska navduši s svojo nedotaknjenostjo, saj tu najdejo primerno in dragoceno zavetje gamsi, ujede, divji prašiči, kačji pastirji, postrvi, raki, kranjska lilija, netreski, srhkodlakavi netreskovec, bodeča lobodika in mnoge druge zaščitene vrste živalskega in rastlinskega sveta. Soteska je izjemno krajinsko razgibana in slikovita.
Podružna cerkev sv. Andreja
Podružna cerkev sv. Andreja stoji na južnem pobočju Rudnice. Iz Olimja je do nje le deset minut hoda. Cerkev je iz 15. stoletja, poznogotska. Že prvi pogled nanjo daje vtis, da je nekaj posebnega, predvsem zaradi zvonika, ki je v tem okolju edini te vrste. Pročelje cerkve z gotskim portalom, rozeto in baročnim okencem se namreč zaključi z majhnim odprtim mediteranskim zvonikom in je najvzhodnejši primer tega tipa zvonika pri nas. V zvoniku sta dva zvona, ki zvonita trikrat na dan »angel gospodov«.
Šola moje mame
V samem središču kraja se nahaja muzejska učilnica iz časov Kraljevine Jugoslavije. Razstavljena so tudi originalna šolska vrata stare šole ter celoten razred z lesenimi klopmi in šolsko tablo. Šola je delovala od leta 1882 pa do 1966. Prav tako je v prostorih razstavljen pregled prvih slovenskih čitank iz 19. in 20. stoletja poleg kamnitih tablic s kamenčki in raznovrstnih lesenih peresnic. Možen je tudi ogled predstave "Pouk po starem" v sodelovanju z Osnovno šolo Kozje. Ogled je možen po predhodni najavi.
Železarski muzej Štore
Nastanek Železarskega muzeja Štore sega v novejši čas. Stalna razstava prikazuje razvoj kraja Štore in okoliških krajev od druge polovice 19.stoletja pa do danes. Poudarek je na dveh gospodarskih panogah – rudarstvu in železarstvu, ki sta to območje močno zaznamovali. Začetki železarske proizvodnje v Štorah segajo v sredo 19. stoletja, v čas, ko je mesta Maribor, Celje in Ljubljano že povezala »železna cesta« z Gradcem, Dunajem in Trstom in v čas, ko je vpliv industrijske revolucije prinesel številne tehnološke novosti in posodobitve obratov, kar je omogočilo povečanje proizvodnje železa in železnih izdelkov, premog pa je postal pomemben energetski vir.
Muzeja kmečke opreme
Zanimiva etnološka zbirka Muzeja kmečke opreme predstavlja življenje na deželi v preteklosti in pripomočke, ki jih je uporabljal skromen kmečki človek. Zbirko bogati prek 4000 eksponatov, med katerimi so nekateri izjemne starosti in so prave mojstrovine. Muzejska zbirka spada med najbogatejše v tem delu Slovenije in je zagotovo vredna vašega ogleda.
Svete gore
Z vrha 527 m visokega hriba, imenovanega Svete gore, seže pogled daleč v Hrvaško Zagorje, mimo Donačke gore in Boča vse do Pohorja. Bolj kot pogled z vrha pa buri domišljijo vseh obiskovalcev greben, po katerem se zvrsti navzdol pet svetišč: Lurška kapela, kapela sv. Sebastijana in sv. Fabijana, Marijina cerkev, posvečena Marijinemu rojstvu, ter kapeli sv. Jurija in sv. Martina.
Minoritski Samostan Olimije
Majhna vasica Olimje leži v zavetju gore Rudnice, v območju Kozjanskega parka. Veličino ji daje prelep dvorec, nekdaj last grofov Attems sedaj občine Podčetrtek, ki je danes spremenjen v prepoznaven samostan, kjer prebivajo manjši bratje sv. Frančiška - minoriti. Ob njem stoji veličastna cerkev Marijinega Vnebovzetja, ena najlepših baročnih umetnin v naši domovini.
Trbiška zijavka
Kraška jama, ki je zavarovana kot naravni spomenik, se nahaja na desnem bregu Savinje ob sprehajalni poti, ki vodi do Igle. Jama je dolga 237 metrov in globoka 30 metrov. Ustvarile so jo podzemne vode, ki so pritekale z zakrasele Dleskovške planote. V njej so našli kosti jamskega medveda, ki so na ogled v pokrajinskem muzeju v Celju.
Cerkev Sv. Miklavža na Vimperku
Cerkev se prvič omenja v štrasburškem vizitacijskem protokolu iz leta 1545, vendar je po času nastanka starejša in sega verjetno v drugo polovico 14. stoletja. Barokizacijo je doživela v času komendatorja barona Gloyacha. Leta 1728 je cerkev namesto gotskega lesenega stropa dobila sedanji svod, v naslednjih desetletjih pa so ji prizidali zakristijo in zvonik.
Cerkev Sv. Martina
Cerkev leži na majhni vzpetini na robu Velenja, ki je bila omenjena že sredi 13. stoletja. Njeno današnje jedro je še srednjeveško ali vsaj renesančno, novi del cerkve izvira iz leta 1874. Stavba je dragocena predvsem zaradi svoje historične tradicije in dominantne lege, ki jo v prostoru posebej odlikuje...
Cerkev Sv. Marije
Cerkev pod Velenjskim gradom, ki se v starih zapisih pojavlja pod imenom Naša ljuba gospa v Velenju, se v pisnih virih prvič omenja leta 1477. V osnovi je srednjeveška in je bila zgrajena hkrati z naselbino pod gradom, torej sredi 13. stoletja, kot lastniška cerkev Velenjskih gospodov ali kot podružnica škalske župnije...
Mozirski gaj
Mozirski gaj je park cvetja in etnografski muzej na prostem v Mozirju, ki so ga slovenski vrtnarji in domačini uredili v 80-ih letih 20. stoletja. Nastal iz zaraščene trške gmajne, v kateri so bila divja odlagališča smeti. Tako so oskrunjeno naravo spremenili v cvetlični park. Leži na desnem bregu reke Savinje, razprostira se na 7 ha površine, odprt pa je od sredine aprila do sredine oktobra. V tem času se vrstijo razstave cvetja, urejeni so tudi tematski vrtovi, npr. skupina dišavnic, zdravilnih zelišč; za popestritev pa služijo etnografski objekti...
Etnološka zbirka Brode pri Vranskem
Etnološka zbirka se nahaja na domačiji »pri Knežari« v vasi Brode. Lastnik Knežarjeve domačije je tudi sam strasten zbiratelj, zato se je zbirka od odprtja leta 2006 že močno povečala. Eksponati so obnovljeni in razporejeni po celotni domačiji, ki zato daje vtis muzeja.
Rojstna hiša Neže Maurer
V naselju Kopank v Podvinu pri Polzeli stoji rojstna hiša Neže Maurer, znane slovenske pesnice, pisateljice, publicistke in častne občanke Občine Polzela. Hiša je bila v letu 2022 v celoti obnovljena in je ena izmed redkih še ohranjenih v njeni bližnji in daljni okolici, ki nam pripoveduje o načinu življenja, gospodarjenja in bivanja v preteklosti.
TAVČARJEV DVOR
V trgu Rečica stoji enonadstropna s kamnom zidana stavba, imenova Tavčarjev dvor. V nemških listinah je imenovana Tautscher Hof. Zgrajena je bila v 16. stoletju v renesančnem slogu.Ime je dobila po škofu Tavčarju, ki jo je leta 1590 kupil od tedanjega lastnika Janeza Jurija Hurnusa. Hiša je postala Tavčarjeva zasebna last.
